Predor Šentvid predstavlja ključni del novega avtocestnega kraka Šentvid-Koseze, ki je glavni povezovalni prometni člen med severozahodno in jugovzhodno Slovenijo. Predor zajema tako dvopasovni kot tripasovni del predorskih cevi, dve priključni cevi na Celovško cesto, dve kaverni (kjer se priključni cevi navežeta v predor), ki hkrati predstavljata izredni dosežek tako v načrtovanju kot v izvedbi. Predor je speljan skozi permokarbonske metasedimente, glinavce in peščenjake, ki so zaradi tektonskih razmer pogostno razpokani in zdrobljeni, brez notranje kohezije, kar je pri gradnji predora predstavljalo dodaten izziv in problem.
V okviru geološko-geomehanskega dela so bili izvedeni popisi izdankov, določene generalne strukture ter glavne karakteristike hribine in posameznih odsekov. Z izgradnjo raziskovalnega rova je bila narejena obsežna strukturno-geološka interpretacija območja s podrobnejšimi prognozami območij neugodne in ugodne hribine. Med izgradnjo predora je potekala dnevna spremljava razmer poteka deformacij (konvergenc) ter spremljava geoloških razmer s prognozami, pri izgradnje priključnih cevi pa je potekalo tudi dnevno geološko popisovanje izkopnih čel. S tem se je povečala zanesljivost napovedi geološko-geotehničnih pogojev, kar je hkrati služilo kot podlaga za podrobne prilagoditve podpornih ukrepov.
