Ocena stanja spomeniško zaščitenih objektov
V zadnjih dneh leta 2020 so nas (tako kot veliko Slovencev) pretresale fotografije in posnetki škode, ki je nastala ob potresu v Petrinji na Hrvaškem. Rušilni potres z magnitudo 6,1 (ARSO) se je zgodil 29. decembra 2020 in je imel epicenter okoli 50 km južno od Zagreba. Potresu so sledili še številni popotresni sunki, največji 6. januarja 2021 z magnitudo 5,0 in epicentrom cca. 50 km JV od Zagreba. Potres smo občutili tudi v Sloveniji in Elea iC se je nemudoma odzvala prošnji Restavratorskega centra Ljubljana in jim pomagala oceniti stanje spomeniško zaščitenih objektov, ki jih je prizadel potres.
Kljub relativno veliki oddaljenosti od epicentra potresa (med 70 km in 90 km), so nekateri objekti utrpeli poškodbe tudi na meji porušitve objekta. Na podlagi naših ogledov objektov smo spoznali, da že najosnovnejši protipotresni ukrepi, kot so horizontalne armirano-betonske vezi na nosilnih zidovih, injektiranje zidov ali jeklene natezne vezi, bistveno pripomorejo k potresni odpornosti objektov in posledično znatno manjšim poškodbam pri zmernih potresnih obremenitvah. Razlike v nivoju poškodb med podobnimi objekti, ki so bili že deloma sanirani in tistimi, pri katerih sanacijskih posegov še ni bilo, so znatne.
Če bi se tla tresla v Ljubljani
Če bi bil epicenter nedavnega potresa pod tlemi slovenske prestolnice, bi lahko bili tudi mi priča porušenim dimnikom, razpokanim stavbam in delnim porušitvam najslabše grajenih stavb v Ljubljani. Angelo Žigon je v svoji izjavi za Slovensko tiskovno agencijo (ki je bila povzeta tudi na 24ur.com) opozoril na ključni pomen potresno varne gradnje in protipotresno sanacijo starejših objektov. Na to je opozarjal tudi Andrej Pogačnik, ki je lansko pomlad – ob 125. obletnici velikega ljubljanskega potresa – opomnil na ogroženost starih, dotrajanih in slabo vzdrževanih objektov. Tudi on je pozval k potresni ojačitvi starejših, neodpornih oz. neustrezno grajenih objektov, ki bi zmanjšala število žrtev in materialno škodo v primeru potresa.
Pomen potresno varne gradnje
Dejstvo je, da je celotno ozemlje Slovenije potresno aktivno, torej lahko potres pričakujemo kjerkoli in kadarkoli. Smiselno je torej, da se nanj ustrezno pripravimo. Strokovnjaki na Elei iC o potresno varni gradnji razmišljamo že dalj časa, svoje znanje pa bomo letos delili tudi na Slovenskem inženirskem dnevu, ki ga 4. marca organizira Inženirska zbornica Slovenije. Na njem bo o potresni prenovi spomeniško zaščitenih objektov govoril naš sodelavec in vodilni strokovnjak na področju visokih gradenj, Tomaž Strmole, popoldanski program matične sekcije gradbenih inženirjev pa bo zaključil vodja našega oddelka za predorogradnjo in geologijo, Marko Žibert, ki bo skupaj z dr. Jankom Logarjem (UL FGG) govoril o seizmičnem obnašanju geotehničnih objektov.
Čas za razmislek o potresno varni gradnji je najprimernejši takrat, ko so tla pod našimi nogami mirna. V mirnih časih lahko vlagamo v sanacije in ojačitve starih objektov in skrbimo za vzdrževanje visokih protipotresnih standardov za naše novogradnje. Po potresu v Petrinji je idealen čas za širjenje zavedanja o pomembnosti potresno varne gradnje in vlaganje v njen razvoj.